Slo | Eng | Deu
Posestvo Dveri-Pax
OBIŠČITE NAS Posestvo Dveri-Pax

V Vinski kleti Dveri-Pax nadaljujemo več kot 800-letno benediktinsko tradicijo vinarstva na območju severovzhodne Slovenije.

 

POSESTVO DVERI-PAX


   

V Vinski kleti Dveri-Pax nadaljujemo več kot 800-letno benediktinsko tradicijo vinarstva na območju severovzhodne Slovenije. S spoštovanjem do narave in tradicije ter sledenjem trendom na področju vinarstva, obdelujemo 73 hektarov lastnih vinogradov.

Vrhunsko kakovost naših vin dokazujejo številna priznanja z največjih mednarodnih ocenjevanj na svetu, kot Decanter v Londonu, AWC Wienna in številnih drugih. Na izboru vin Decanter v Londonu smo za ŠIPON slamno vino 2009, dobili najvišje priznanje – International Trophy in s tem dokazujemo, da s svojo vrhunsko kakovostjo krojimo sam vrh svetovnih proizvajalcev vin.

 

pillolepererezione.net/cialis-vendita

pillolepererezione.net/tadalafil-generico

pillolepererezione.net

 

NAŠI VINOGRADI


Posestvo Dveri-Pax se nahaja v vinorodni deželi Podravje – okoliš Štajerska Slovenija. Naše trte rastejo na najboljših vinogradniških legah:

LEGE V OKOLICI
MARIBORA

  • Lega Štrihovec 
  • Vajgen 
  • Pekel

Na teh legah, na lapornatih tleh uspevajo sorte: rumeni muškat, chardonnay, sauvignon, renski rizling in modri pinot

LEGE V OKOLICI
RADGONE IN KAPELE

  • Janžev vrh
  • Kapelski vrh
  • Rožički vrh
  • Kobilščak
  • Murski vrh

Na ilovnatih tleh tod uspevajo sorte: laški rizling, šipon, traminec, chardonnay, zweigelt, modri pinot in modra frankinja.

 

 

LEGE NA
JERUZALEMU

  • Železne dveri
  • Radomerje
  • Nunska graba
  • Ilovci

Na peščenih tleh uspevajo sorte: laški rizling, šipon, sivi pinot, traminec in sauvignon.


NAŠA ZGODOVINA


   

Posest Jareninski dvor je v letih 1130-1135 plemeniti Rudolf Wittenswald podaril v zahvalo cerkvi, škof Konrad I. Salzburški pa je celotno posest dodelil benediktinskemu samostanu iz Admonta. Posest se je v stoletjih z dokupovanjem in darovanji še večala. Red je pridobil vinograde tudi na področju Železnih dveri in Kapele. Že l. 1300 je admontski opat Engelbert kupil od radgonskega meščana Lubeta Valba vinograd pri Železnih dverih. Na vseh posestvih so benediktinci pridelovali vino, ki so ga admontski podložni kmetje z vozovi vozili v Avstrijo. Pisni viri govorijo, da so bili samostanski vinogradi vzorno obdelani, a tudi z vinom so vešče kletarili. Menihi so upravnikom dajali pisne napotke, kako naj gospodari kmet podložnik oz. najemnik vinograda iz navodil (»Instructiones«), ki jih je izdal opat Anselm Lierzer leta 1712, v obsežnih 43. točkah, upravitelju na Jareninskem dvoru (Jahringhof): Ker so za nas vinogradi posebnega pomena, ukazujemo delavcu, da pri opravljanju svojih dolžnosti uporablja kar največje navdušenje, zvestobo in marljivost za to, da bo vsakršno delo pravočasno in primerno opravljeno, da se prvo obrezovanje in okopavanje opravi ob njegovi prisotnosti, s posebno skrbnostjo in trudom, saj se ti dve opravili ne smeta opraviti prepozno, sicer lahko to povzroči veliko škodo na pridelku, prav tako pa se trte ne sme privezati predčasno ali ob mokrem vremenu.

 

ZANIMIVOST: Gorsko pravo je v Evropi nastalo v 13. st., zapisali so ga v »gorske bukve« – v knjigo. V njih so bila zapisana pravila, ki so urejala odnose med gorniki in tistimi, ki so obdelovali gorniške vinograde. Vinogradom, ki so jih posadili na področju izkrčenih gozdov, so rekli gora. Najstarejše znane Gorske Gorske bukve so uporabljali predvsem v nemško govorečih deželah. Vse gorske pravde naj bi na Štajerskem zasedale med Veliko nočjo in Binkoštmi.